cover-Deepock

Srečne zgodbe o denarju, ki jih piše igra Deepock

Sem objavljamo zanimive, srečne zgodbe, ki si jih testni igralci izmislijo med igranjem igre Deepock.

Zgodbe pošljite po mailu. Najprej povejte o kom je zgodba. V igri nastopajo liki: raziskovalka Ana, Tomaž, ki poje in igra kitaro v bandu, Ema, mojstrica kuhanja, Bor, ki je veterinar, Hana, ki piše knjige in Nika, ki ima pasji salon in hotel. Potem povejte, kako je najprej lik porabljal denar in ali je zašel v dolgove in skrbi. Potem je zanimivo izvedeti, kako je prišel na idejo, da je ploščico (in s tem smer igre) obrnil. Na koncu povejte, kako živi po novem, kakšne investicije ima in kakšno zapuščino je začel graditi.

 

Hura, pišimo srečne zgodbe o denarju!

cover-Deepock

O denarju v oddaji Izodrom

Pred kratkim je bilo o denarju govora v oddaji Izodrom – dopoldanskemu programu, ki ga spremljajo predvsem otroci zdaj, v času pandemije covid-19.

Vprašanja v oddaji so izhajala iz teze, da veliko ljudi trenutno ne hodi v službo oziroma dela od doma, podjetja pa imajo bistveno spremenjeno poslovanje. Zato seveda nekatere skrbi, kako bodo nadoknadili delo in ali bodo dobili plačo, otroci pa žepnino. Spraševali smo se torej, kako ravnati z denarjem, da bi nas čim manj skrbelo zanj?

Najprej sta se voditelja Nik in Nika malo pohecala in se vprašala, kdaj smo dovolj stari, da dobimo žepnino in da lahko potem s svojim denarjem delamo, kar želimo? Pohecala sem se nazaj in odgovorila, da otroci itak vedno delajo, kar želijo – ni res? In starši jih moramo pri tem ubogat. Hm. Ne! Otroci delajo, kar si želijo, le starše morajo pri tem ubogat…
Kakorkoli – gotovo je najboljša šola, če se učimo na lastnih napakah. Torej je dobro, če se otroci čim prej začnejo učiti kako z denarjem. Otroci lahko dobijo svoj denar na primer, ko znajo šteti. Svet je poln bleščečih reklam, ki obljubljajo čudeže. Otroci potrebujejo mentorje, starše, ki jim razložijo tisto, kar je očem skrito. Pameten mentor pa tudi dopusti vzgojne napake in pomaga, da se jih popravi. Žepnina in pogovori o denarju so dobra ideja pri čim mlajših otroci.

Potem smo malo pokramljali o igri Deepock. Bistvo igre je pripovedovanje zabavnih zgodb o denarju. Izberemo lik, ki ima svoj poklic in življenjski slog. Vsak ima določeno mesečno plačo in tudi, koliko porabi za stroške. Recimo en ima večje stroške, ker vozi bolj drag avto, drug pa živi skromno in ga ne moti, če se vozi s kolesom. Najprej igro igramo tako, da se zabavamo, potem razmišljamo o plačilu položnic, bencina, stanovanja in šele na koncu o varčevanju in investicijah. Tak sistem nas kmalu pripelje v dolgove in dobimo skrbi. Potem obrnemo lik in poskusimo obratno. Kaj če bi najprej nekaj prihranili in investirali, plačali položnice in se šli na koncu zabavat? S tem načinom nimamo skrbi in kmalu se nam začne nabirati več denarja in lahko si privoščimo dražjo zabavo ali pa denar namenjamo za zapuščino in v dobrodelne namene. Predvsem pa nas vsaka nepričakovana stvar ne vrže iz tira in požene v izposojanje denarja iz obupa.

V pogovoru smo se dotaknili še enega pomembnega vidika denarja… Nekateri verjamejo v zvezde, naključja, odločilno vlogo tega, v kakšno družino smo rojeni… Meni se zdi pomembno, da se veščin odnosa do denarja in upravljanja z njim lahko naučimo. Denar nima nobenih magičnih lastnosti. Naučiti se ga moramo zaslužit in ga pametno razporejati. Uporabljati moramo možgane, preverjati informacije, veliko spraševati in se ves čas učiti. Denar vedno razdelimo na več delov. Otroci ustvarite vsaj tri: nekaj za zabavo, nekaj za investicije in nekaj za prihranke. Najlažje je vse takoj zapraviti. Ampak to ni pametno. Boljše je imeti načrt. In rezervo, če nam pade na pamet kakšna pametna ideja, pa bi zanjo potrebovali nekaj denarja.

Nik in Nika sta me vprašala tudi, kaj narediti, če si želiš kupit nekaj večjega, na primer računalnik? Moje mnenje je, da najprej ugotovi, kaj natančno si želiš. Tak računalnik kot ga ima sosedov Pepe ni dovolj dobra želja. Razmisli, kaj zares želiš – potrebuješ računalnik le na domači mizi, ali ga boš prenašal naokrog? Potrebuješ torej laptop? Ali boš na njem pisal knjige ali potrebuješ odlično grafiko? Se lahko naučiš sestaviti iz komponent računalnik – bi s tem kaj prihranil? Skratka dobro razišči, kaj sploh želiš in potrebuješ in koliko to stane. Sprašuj. Primerjaj. Pojdi na več koncev in ugotovi, kaj se da kupiti. Potem sestavi načrt. Če potrebuješ več sto evrov, računalnika ne moreš pričakovat čez noč. Tudi, če imaš prihranke, ne porabi vseh za tak nakup! Vedno ohrani tri kupčke: del za zabavo (to je trenutno računalnik), del za investicije in del za prihranke. Ugotovi s čim bi lahko nekaj zaslužil in preračunaj, koliko časa moraš to početi, da se bo nabralo dovolj za nakup računalnika. Mogoče ti bodo starši pomagali – z denarjem ali nasveti in spodbudo, vendar ne čakaj le na to. Vzami stvari v svoje roke in poskušaj sam sestaviti načrt in ga izpeljat, starše pa vprašaj za mnenje oziroma dovoljenje.

Na žalost je v oddaji zmanjkalo časa za eno pomembno vprašanje: kaj pomeni investirati? Zakaj bi to počeli? No – mogoče pa boste z zanimanjem bralci prebrali in delili naprej tukaj. Mogoče poznate zgodbo brata in sestre Catherine and David Cook, ki sta ustvarjala spletišče MyYearbook. Svojo zamisel sta uresničevala v srednji šoli, v večernih urah. Starejši brat jima je pomagal z nasveti in v njuno idejo investiral začeten denar. Danes je ocenjena vrednost MyYearbook, ki je še vedno zelo popularna, slabih 100 milionov evrov. To je primer investicije. Ashley Qualls je pri 14 letih znala delati čudovite dizajne za Myspace. Za hobi je naredila še tečaj html jezika. Svoje izdelke je ponujala na strani whateverlife.com . V enem mesecu je zaslužila več, kot jaz zaslužim kot raziskovalka z doktoratom v celem letu. Pri 17 je bila milionarka.. Kaj je torej investiicja? To je nekaj, kjer lahko s svojim delom, ustvarjalnostjo, idejami izboljšaš svet. Za to si tudi plačan. Bistvo je, da svoje misli malo preusmeriš od nakupovanja. Sošolci se pogovarjajo o novem modelu telefona, o tem, koliko stane kakšen skuter, katera znamka in model superg je trenutno popularen. Mladi investitor pa premišljuje, kako lahko denar uporabi da bi nekaj ustvaril, rešil kakšen problem.

cover-Deepock

Spletna šola ZNAMzDENARJEM

Po knjigi Otrok brez dolgov sem dolgo premišljevala, zakaj sem jo v resnici napisala. Najprej sem mislila, da z njo pomagam razložiti igro Deepock. Misli so se mi zdaj, ko končujem novo knjigo, oblikovale bolj jasno.

Skupaj bomo začele pisat nove zgodbe uspešnih žensk, takih, ki imajo denar in jih tega ni sram. Takih, ki znajo poskrbeti zase in za svoje potrebe – in so hkrati ljubeče, občudovane in obkrožene z ljudmi, ki jih imajo radi. Zrušile bomo mite o ranljivih, občutljivih princeskah, ki čakajo prince na belih konjih. Ki nikoli ne pridejo. Zgradile bomo lastno varnost in prihodnost zase in za naše ljubljene. In ob tem ostale ljubeče mamice, poželenja vredne partnerice in sočutne prijateljice in sorodnice.

 

Piši mi in vključim te v beta verzijo.

14

Denar ni stvar talenta, temveč prepričanj

Nekatere ljudi je strah premišljevati o tem, kakšne misli so ponotranjili in kakšne navade jih pripeljejo do rezultatov. Verjamejo, da stvari v življenju so, kot pač so. Moje mnenje je obratno, mislim, da s pomočjo pravih informacij in z vajo lahko do zadovoljive mere osvojimo večino veščin in navad ter dosežemo večino ciljev, ne glede na prirojene talente. Zelo navdihujoča se mi je zdela knjiga Talent is overrated, ki sem jo brala pred leti..

Otroke je najtežje naučiti tisto, česar še sami ne znamo. Velikokrat žalostna opazujem ljudi, ki se vidijo kot vsoto preteklosti, na katero nimajo dosti vpliva. Še več: odklanjajo odgovornost, da bi se začeli izboljševati na področjih, kjer evidentno delujejo slabo. Vrhunec so taki, ki rečejo: meni moji niso nič zapustili, pa sem se znašel, naj se znajde še moj otrok. Opazujem uspešne ljudi in zdi se mi, da delujejo ravno obratno: sistematično preverjajo, katere naučene navade in značajske poteze jih ovirajo na poteh do ciljev in aktivno odpravljajo svoje pretekle napake in zmotna mišljenja. Kakšen dar so starši, ki se trudijo otroke učiti takšnega videnja življenja.!

Prepričanje, da veliko veščin lahko do precejšnje mere s pametnim in rednim treningom (in razumevanjem, kako stvari delujejo) osvojimo, je veliko koristnejše od prepričanja, da je ključen talent ali neki drug faktor zunaj našega dosega. Tudi to je namreč le ena od ponotranjenih neresnic, zgodb, ki se spremeni v hipu, ko odklonimo njeno ponavljanje in jo zamenjamo s čim  koristnejšim. Zakaj bi si ponavljali zgodbo, ki nas omejuje? Zakaj ne bi raje aktivno vzeli vajeti v svoje roke in ukinili vlogo žrtve, ki se ji stvari dogajajo?

16

Tvoje zgodbe o tvojem denarju

Pred kratkim me je našel posnetek TED govora Lori Gottlieb o tem, kako sami sebi govorimo zgodbe – in jih verjamemo. In kako pomembno je ločiti med tem, katere zgodbe so dobro za nas in je vredu, da ostanejo – in katere se moramo naučiti spremeniti, napisati na novo, pogledati z drugimi očmi. V svojem govoru da Lori Gottlieb celo lep primer, kako lahko zgodbo vidimo z dveh popolnoma različnih zornih kotov.
Moje izkušnje, ko poslušam ljudi glede denarja, so podobne. Vsaka ženska ima svojo zgodbo o tem, kako je denarjem. Zakaj ga ni dovolj, zakaj ga imajo drugi, ti pa ne, zakaj se vedno najde način, da ti denar nekdo vzame, zakaj skratka denar v tvojem življenju nikakor ni zgodba, ki ima srečen konec.
Moj odgovor je preprost: srečen konec še nisi napisala, ker zgodbe še ni konec. 🙂 Si vedela, da je eden bolj učinkovitih načinov, da se naučiš novih vedenjskih vzorcev, igranje iger. To združuje vizualizacijo, NLP (nevrolingvistično programiranje), druženje z ljudmi – pa še zabavno je. Zato sem se izmislila igrico Deepock. Uči napisati zgodbe o denarju. Srečne zgodbe o denarju. Poišče me in pokažem ti igro – presenečena boš, kako preprosto je priti do sprememb, ko ti enkrat “klikne v čem je keč”…

15

Si tudi ti zatiskaš oči pred denarjem

Precej ljudi si pred denarjem zatiska oči, mogoče ženske še pogosteje, kot moški… Nekatere ženske enostavno ne vzamejo stvari v svoje roke (“Pri nas mož skrbi za finance”…), druge – sicer uspešne in ozaveščene, razgledane dame pa z zatiskanjem oči bežijo pred bolečimi spomini na izkušnje, ki niso bile prijetne. Ali ravno v ponos. Ali se jih niti ne spomnijo več najbolje – pa kdo bi se s tem ukvarjal. Zadnjič je ena dama pripomnila, da se “po dreku raje ne meša, sicer le smrdi”… To me je pahnilo v dolg razmislek… Meni pa se zdi pametno in smiselno, če ženska najde pogum in razišče, kje in zakaj nekaj “smrdi”, namesto, da beži… In se poliva s parfumi… Stvar pa le bolj in bolj zaudarja… Večino stvari, od katerih poskušamo pobegnit – enostavno ne gre stran. Le huje postaja – tolažimo se s čim in si nakopljemo še dodatne probleme. Saj veš: hrana, alkohol, nakupovanja in številne druge razvade, ko ne vemo dobro, ali smo še na tisti strani, ko gre za razvado ali smo že prešli v zasvojenost. Kratek medklic: ločiti to dvoje je preprosto – če delaš nekaj več, kot želiš, pa ne nehaš – si zasvojen.

Zatiskanje oči pred problemi z denarjem je danes zelo, zelo pogost pojav. Sram je odveč. Potrebna je spodbuda in pameten sistem, kako si pomagati! Številne ženske skrbi, da ne zaslužijo dovolj, da bo problem odplačati kreditne kartice, da so finančno priklenjene na partnerja ali starše, mislijo si, da stvari enostavno preveč stanejo, denarja pa nikoli ni dovolj… Se kdaj zalotiš, kako se zlažeš doma, koliko so stali novi čevlji, obleke za otroke, vstopnice za koncert, kosilo s prijateljico? Te strese, če bi ti predlagala, da en mesec spravljaš račune in sestaviš tabelo vseh izdatkov? Kaj bi pa mož rekel? Kaj bi rekli starši?

Jaz vem! Nič ne bi rekli – ker ni njihova stvar. Kako se počutiš glede denarja, je tvoja stvar in v tebi je moč, da z novimi znanji in triki pri sebi zgradiš nov odnos do denarja. Iskren, iskriv, da zgradiš zadovoljstvo in zaupanje vase, v to koliko zaslužiš in v to, kakšna prihodnost te čaka. Zberi pogum in zakoplji bojno sekiro z denarjem! Obstaja več, precej nebolečih poti… 🙂
Pridi na kakšno moje predavanje. Piši mi na:

6

Epsko pleme – skupina za izboljšanje vzorcev o denarju

Ti ne gre z denarjem? Ti ostane na koncu denarja vedno preveč meseca? 🙂 Si samostojna, samozavestna ženska, ki ji gre marsikaj od rok – denar pa nekako ne? Imaš kreditne kartice in večne skrbi, pa ne veš, kako se izviti iz začaranega kroga? Imaš otroke in občutek, da posrkajo tvojo plačo, še preden prideš do plačila mesečnega obroka lizinga za avto? Imam nekaj odgovorov zate. Naštudirala sem praktično pot, kako se lahko začneš glede denarja počutiti bolje. Vadi z mano in mojo skupino žensk, ki se počutijo podobno tebi. Te je strah, da je zguba časa? Spoznaj druge, ki se jim je že uspelo izviti iz tesnobe in zaživeti nasmejano in sproščeno, predvsem pa z občutkom, da imajo dovolj. Da so uspešne. Da denar prihaja in ne le odhaja. Da je prihodnost dobra. Predavanje in praktičen trening, ki preizkušeno pripelje do boljšega počutja, ko pomisliš na svoj denar. Piše na info@trokbrezdolgov.si

Pred časom sem nekje prebrala, da lahko vzamemo povprečje prihodkov petih ljudi, s katerimi se največ družimo – in dobili bomo okvirno vrednost lastnih prihodkov. Z zanimanjem sem preverila to trditev in ugotovila, da bo kar držalo. Ljudje, s katerimi se družimo, vplivajo na nas, na to, kaj vidimo kot priložnost, kako vidimo lastno vrednost, kje vidimo omejitve – večino si jih namreč izmislimo sami.

 

1

Intuitivno in kontraintuitivno z denarjem

Ljudje si z intuicijo, instinktom pomagamo, da lažje, hitreje pridemo do odločitev oziroma so te bolj kvalitetne, na primer osnovane na naših preteklih izkušnjah ali drugače zbranih informacijah. Problem je, da so človeški čuti in spomin zlahka zavedeni… To je zelo pomembno tudi, ko govorimo o denarju. Pri denarju je namreč namerno zavajanje lahko za nekoga koristno. Zato je ključno, da znamo svojo intuicijo primerno preverjati.

Všeč mi je učenje sebe in otrok skozi igro. Temu pravim intuitivno učenje – igramo se, a hkrati osvajamo veščine, ki nam bodo kasneje prišle prav. Ključno pri tem je, da vedno dobro razmislim, se pripravim in naredim načrt, kako se bomo igrali, kaj bomo vadili in kaj bomo na koncu osvojili. Tako je nastala tudi namizna igra Deepock, kjer sem se trudila, da bi otroke naučila vedenjskega vzorca: zaslužim, investiram, plačam stroške in se na koncu zabavam. Zanimivo se mi je namreč zdelo, kako veliko ljudi mi govori in piše o tem, da komaj čaka plačo – takrat se lahko zmenijo za nakupovalni dan ali pa za ogled predstave.. Po plači padajo odločitve o nakupu sesalca ali oblek, na dan plače gre družina lahko na kosilo v restavracijo… Le redki pa na dan plače shranijo nekaj denarja ali ga kasneje investirajo. Običajno ljudje plačajo stroške (ali celo del dolgov), si privoščijo malo zabave – in če kaj ostane – prihranijo.

Sledi tisti dobro znan večer, otroci spijo in zasliši se »Si položila kaj na najin varčevalni račun ta mesec?« – »Nisem dragi – otrokom sem kupila učbenike ob začetku šolskega leta, na razprodaji sem našla super čevlje in nekaj oblek zase in – enostavno je zmanjkalo denarja, čakam novo plačo.« Sledi tišina in potem se zasliši: »Ampak zmenila sva se, da ta mesec pa res položiš 200 € na najini varčevalni račun.« Odgovor ne skriva jeze: »Če bi zaslužil več, bi bilo to mogoče – ker pa ne, žal nisem položila, ker je zmanjkalo denarja.« Večer se od te točke žal ne nadaljuje z romantičnim sprehodom ali sproščenim smehom ob prebiranju spominov.

Precej malo ljudi ima vpeljan sistem, da po prejemu prihodkov avtomatično del denarja shranijo. O tem pišem tudi v knjig Otrok brez dolgov in zanimivo se mi je zdelo, da me je bralka nekoč vprašala, zakaj navajam ljudi na to, da denar investirajo, potem pa jim zmanjka za plačilo položnic. Seveda ne navajam na to. Če del denarja najprej shraniš, ni nujno, da ga takoj investiraš. Lahko počaka do konca meseca ali dlje, ko ga ponovno vzameš v roke in razmisliš: bi za ta denar res rada kupila čevlje ali mi več pomeni, da ga investiram ali enostavno shranim? Kar slišim ponovna glasna vprašanja, ki mi jih zastavljate: »Ampak razprodaja je takrat že mimo in priložnost, da dobim čevlje po polovični ceni je za vedno odšla.« Žal je moj odgovor vedno isti: vsak prodajalec vas bo poskušal pripraviti do tega, da se za nakup odločite takoj. Zato, ker večina nakupov ne bi prenesla ponovne presoje, če stvar zares potrebujemo. Instinkt nas pogosto zavede, ko nasedemo obljubam spretnih prodajalcev. Pa se uresničijo? Zakaj imamo potem slabo vest in pogosto obupujemo, ko pospravljamo stanovanje in se soočamo z gorami krame? Zakaj tistih čudovitih čevljev z lanske razprodaje letos niste obule niti enkrat?

Na instinkt se je dobro zanašati, ko delamo načrte. Ko jih implementiramo pa je najbolje, da vzpostavimo čim bolj samodejni sistem, ker bi sicer pogosto občutili naše poteze kot kontraintuitivne. Ta recept je odličen tudi za upravljanje svojega in družinskega denarja. Sicer pa, če vas več zanima o tem, ponovno pripravljam predavanje:

https://m.facebook.com/events/114618505920086?acontext=%7B%22ref%22%3A%223%22%2C%22action_history%22%3A%22null%22%7D&aref=3

http://zaziv.si/zazivov-knjizni-vecer-dr-katja-malovrh-rebec-otrok-brez-dolgov/