You are here: Home » Članki » Intuitivno in kontraintuitivno z denarjem

Intuitivno in kontraintuitivno z denarjem

Ljudje si z intuicijo, instinktom pomagamo, da lažje, hitreje pridemo do odločitev oziroma so te bolj kvalitetne, na primer osnovane na naših preteklih izkušnjah ali drugače zbranih informacijah. Problem je, da so človeški čuti in spomin zlahka zavedeni… To je zelo pomembno tudi, ko govorimo o denarju. Pri denarju je namreč namerno zavajanje lahko za nekoga koristno. Zato je ključno, da znamo svojo intuicijo primerno preverjati.

Všeč mi je učenje sebe in otrok skozi igro. Temu pravim intuitivno učenje – igramo se, a hkrati osvajamo veščine, ki nam bodo kasneje prišle prav. Ključno pri tem je, da vedno dobro razmislim, se pripravim in naredim načrt, kako se bomo igrali, kaj bomo vadili in kaj bomo na koncu osvojili. Tako je nastala tudi namizna igra Deepock, kjer sem se trudila, da bi otroke naučila vedenjskega vzorca: zaslužim, investiram, plačam stroške in se na koncu zabavam. Zanimivo se mi je namreč zdelo, kako veliko ljudi mi govori in piše o tem, da komaj čaka plačo – takrat se lahko zmenijo za nakupovalni dan ali pa za ogled predstave.. Po plači padajo odločitve o nakupu sesalca ali oblek, na dan plače gre družina lahko na kosilo v restavracijo… Le redki pa na dan plače shranijo nekaj denarja ali ga kasneje investirajo. Običajno ljudje plačajo stroške (ali celo del dolgov), si privoščijo malo zabave – in če kaj ostane – prihranijo.

Sledi tisti dobro znan večer, otroci spijo in zasliši se »Si položila kaj na najin varčevalni račun ta mesec?« – »Nisem dragi – otrokom sem kupila učbenike ob začetku šolskega leta, na razprodaji sem našla super čevlje in nekaj oblek zase in – enostavno je zmanjkalo denarja, čakam novo plačo.« Sledi tišina in potem se zasliši: »Ampak zmenila sva se, da ta mesec pa res položiš 200 € na najini varčevalni račun.« Odgovor ne skriva jeze: »Če bi zaslužil več, bi bilo to mogoče – ker pa ne, žal nisem položila, ker je zmanjkalo denarja.« Večer se od te točke žal ne nadaljuje z romantičnim sprehodom ali sproščenim smehom ob prebiranju spominov.

Precej malo ljudi ima vpeljan sistem, da po prejemu prihodkov avtomatično del denarja shranijo. O tem pišem tudi v knjig Otrok brez dolgov in zanimivo se mi je zdelo, da me je bralka nekoč vprašala, zakaj navajam ljudi na to, da denar investirajo, potem pa jim zmanjka za plačilo položnic. Seveda ne navajam na to. Če del denarja najprej shraniš, ni nujno, da ga takoj investiraš. Lahko počaka do konca meseca ali dlje, ko ga ponovno vzameš v roke in razmisliš: bi za ta denar res rada kupila čevlje ali mi več pomeni, da ga investiram ali enostavno shranim? Kar slišim ponovna glasna vprašanja, ki mi jih zastavljate: »Ampak razprodaja je takrat že mimo in priložnost, da dobim čevlje po polovični ceni je za vedno odšla.« Žal je moj odgovor vedno isti: vsak prodajalec vas bo poskušal pripraviti do tega, da se za nakup odločite takoj. Zato, ker večina nakupov ne bi prenesla ponovne presoje, če stvar zares potrebujemo. Instinkt nas pogosto zavede, ko nasedemo obljubam spretnih prodajalcev. Pa se uresničijo? Zakaj imamo potem slabo vest in pogosto obupujemo, ko pospravljamo stanovanje in se soočamo z gorami krame? Zakaj tistih čudovitih čevljev z lanske razprodaje letos niste obule niti enkrat?

Na instinkt se je dobro zanašati, ko delamo načrte. Ko jih implementiramo pa je najbolje, da vzpostavimo čim bolj samodejni sistem, ker bi sicer pogosto občutili naše poteze kot kontraintuitivne. Ta recept je odličen tudi za upravljanje svojega in družinskega denarja. Sicer pa, če vas več zanima o tem, ponovno pripravljam predavanje:

https://m.facebook.com/events/114618505920086?acontext=%7B%22ref%22%3A%223%22%2C%22action_history%22%3A%22null%22%7D&aref=3

http://zaziv.si/zazivov-knjizni-vecer-dr-katja-malovrh-rebec-otrok-brez-dolgov/

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja