O denarju v oddaji Izodrom

Pred kratkim je bilo o denarju govora v oddaji Izodrom – dopoldanskemu programu, ki ga spremljajo predvsem otroci zdaj, v času pandemije covid-19.

Vprašanja v oddaji so izhajala iz teze, da veliko ljudi trenutno ne hodi v službo oziroma dela od doma, podjetja pa imajo bistveno spremenjeno poslovanje. Zato seveda nekatere skrbi, kako bodo nadoknadili delo in ali bodo dobili plačo, otroci pa žepnino. Spraševali smo se torej, kako ravnati z denarjem, da bi nas čim manj skrbelo zanj?

Najprej sta se voditelja Nik in Nika malo pohecala in se vprašala, kdaj smo dovolj stari, da dobimo žepnino in da lahko potem s svojim denarjem delamo, kar želimo? Pohecala sem se nazaj in odgovorila, da otroci itak vedno delajo, kar želijo – ni res? In starši jih moramo pri tem ubogat. Hm. Ne! Otroci delajo, kar si želijo, le starše morajo pri tem ubogat…
Kakorkoli – gotovo je najboljša šola, če se učimo na lastnih napakah. Torej je dobro, če se otroci čim prej začnejo učiti kako z denarjem. Otroci lahko dobijo svoj denar na primer, ko znajo šteti. Svet je poln bleščečih reklam, ki obljubljajo čudeže. Otroci potrebujejo mentorje, starše, ki jim razložijo tisto, kar je očem skrito. Pameten mentor pa tudi dopusti vzgojne napake in pomaga, da se jih popravi. Žepnina in pogovori o denarju so dobra ideja pri čim mlajših otroci.

Potem smo malo pokramljali o igri Deepock. Bistvo igre je pripovedovanje zabavnih zgodb o denarju. Izberemo lik, ki ima svoj poklic in življenjski slog. Vsak ima določeno mesečno plačo in tudi, koliko porabi za stroške. Recimo en ima večje stroške, ker vozi bolj drag avto, drug pa živi skromno in ga ne moti, če se vozi s kolesom. Najprej igro igramo tako, da se zabavamo, potem razmišljamo o plačilu položnic, bencina, stanovanja in šele na koncu o varčevanju in investicijah. Tak sistem nas kmalu pripelje v dolgove in dobimo skrbi. Potem obrnemo lik in poskusimo obratno. Kaj če bi najprej nekaj prihranili in investirali, plačali položnice in se šli na koncu zabavat? S tem načinom nimamo skrbi in kmalu se nam začne nabirati več denarja in lahko si privoščimo dražjo zabavo ali pa denar namenjamo za zapuščino in v dobrodelne namene. Predvsem pa nas vsaka nepričakovana stvar ne vrže iz tira in požene v izposojanje denarja iz obupa.

V pogovoru smo se dotaknili še enega pomembnega vidika denarja… Nekateri verjamejo v zvezde, naključja, odločilno vlogo tega, v kakšno družino smo rojeni… Meni se zdi pomembno, da se veščin odnosa do denarja in upravljanja z njim lahko naučimo. Denar nima nobenih magičnih lastnosti. Naučiti se ga moramo zaslužit in ga pametno razporejati. Uporabljati moramo možgane, preverjati informacije, veliko spraševati in se ves čas učiti. Denar vedno razdelimo na več delov. Otroci ustvarite vsaj tri: nekaj za zabavo, nekaj za investicije in nekaj za prihranke. Najlažje je vse takoj zapraviti. Ampak to ni pametno. Boljše je imeti načrt. In rezervo, če nam pade na pamet kakšna pametna ideja, pa bi zanjo potrebovali nekaj denarja.

Nik in Nika sta me vprašala tudi, kaj narediti, če si želiš kupit nekaj večjega, na primer računalnik? Moje mnenje je, da najprej ugotovi, kaj natančno si želiš. Tak računalnik kot ga ima sosedov Pepe ni dovolj dobra želja. Razmisli, kaj zares želiš – potrebuješ računalnik le na domači mizi, ali ga boš prenašal naokrog? Potrebuješ torej laptop? Ali boš na njem pisal knjige ali potrebuješ odlično grafiko? Se lahko naučiš sestaviti iz komponent računalnik – bi s tem kaj prihranil? Skratka dobro razišči, kaj sploh želiš in potrebuješ in koliko to stane. Sprašuj. Primerjaj. Pojdi na več koncev in ugotovi, kaj se da kupiti. Potem sestavi načrt. Če potrebuješ več sto evrov, računalnika ne moreš pričakovat čez noč. Tudi, če imaš prihranke, ne porabi vseh za tak nakup! Vedno ohrani tri kupčke: del za zabavo (to je trenutno računalnik), del za investicije in del za prihranke. Ugotovi s čim bi lahko nekaj zaslužil in preračunaj, koliko časa moraš to početi, da se bo nabralo dovolj za nakup računalnika. Mogoče ti bodo starši pomagali – z denarjem ali nasveti in spodbudo, vendar ne čakaj le na to. Vzami stvari v svoje roke in poskušaj sam sestaviti načrt in ga izpeljat, starše pa vprašaj za mnenje oziroma dovoljenje.

Na žalost je v oddaji zmanjkalo časa za eno pomembno vprašanje: kaj pomeni investirati? Zakaj bi to počeli? No – mogoče pa boste z zanimanjem bralci prebrali in delili naprej tukaj. Mogoče poznate zgodbo brata in sestre Catherine and David Cook, ki sta ustvarjala spletišče MyYearbook. Svojo zamisel sta uresničevala v srednji šoli, v večernih urah. Starejši brat jima je pomagal z nasveti in v njuno idejo investiral začeten denar. Danes je ocenjena vrednost MyYearbook, ki je še vedno zelo popularna, slabih 100 milionov evrov. To je primer investicije. Ashley Qualls je pri 14 letih znala delati čudovite dizajne za Myspace. Za hobi je naredila še tečaj html jezika. Svoje izdelke je ponujala na strani whateverlife.com . V enem mesecu je zaslužila več, kot jaz zaslužim kot raziskovalka z doktoratom v celem letu. Pri 17 je bila milionarka.. Kaj je torej investiicja? To je nekaj, kjer lahko s svojim delom, ustvarjalnostjo, idejami izboljšaš svet. Za to si tudi plačan. Bistvo je, da svoje misli malo preusmeriš od nakupovanja. Sošolci se pogovarjajo o novem modelu telefona, o tem, koliko stane kakšen skuter, katera znamka in model superg je trenutno popularen. Mladi investitor pa premišljuje, kako lahko denar uporabi da bi nekaj ustvaril, rešil kakšen problem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja